Ne zaman se zajtrk imenuje najpomembnejši obrok dneva.Odgovoren je za spodbujanje presnove, uravnavanje ravni sladkorja v krvi in zagotavljanje potrebne energije.Po mnenju biokemika in avtorja uspešnic o dobri prehrani se je najbolje odločiti za suh obrok, kot je omleta z zelenjavo.
Nestabilna raven glukoze? Začnite s suhim zajtrkom
Mnogi med nami zjutraj instinktivno posežejo po svežem sadju, sladkem pecivu ali ovseni kaši z oreščki in sadjem, ki velja za kralja zajtrka.
Stabilizacija ravni sladkorja je izjemno pomembna, zlasti za pravilno delovanje možganov, kot v intervjuju za revijo Vogue pojasnjuje Jessie Inchauspé, francoska biokemičarka, avtorica uspešnic o dobri prehrani in influencerka, znana na Instagramu pod psevdonimom Glukozna boginja.
‘Nevroni se po nenadnem povečanju ravni sladkorja odzovejo na vnetje.Takrat lahko začutimo t. i.Možgansko meglo, ki se kaže kot težave s koncentracijo, težave s pomnjenjem ali kronična utrujenost.To povečuje tveganje za razvoj nevrodegenerativnih motenj, kot je Alzheimerjeva bolezen.Zdrava prehrana je ključna za zaščito možganov pred temi boleznimi.’ – poudarja strokovnjak.
In dodaja, da je bistveni del zdrave prehrane pravilno sestavljen zajtrk.
‘Poročajo, da ima velika večina prebivalstva nestabilno raven glukoze.Slan zajtrk je odlično orodje za boj proti tej težavi,’ – poudarja.
Kako bi bil videti idealen zajtrk?
Kaj bi torej morali zjutraj dati na svoj krožnik?
‘Omleta z dvema jajcema, feta sirom in paradižnikom je popoln in uravnotežen obrok, ki bo preprečil nenaden porast glukoze in posledično padec energije ter kulinarične želje.’ – svetuje Inchauspé.
To je le en primer.Namesto jajc lahko izberemo druge vire beljakovin, kot so nesladkan jogurt, tofu ali arašidovo maslo.Primerni so tudi sendviči s kvašenim polnozrnatim kruhom, tahinijem in zelenjavo, suha ovsena kaša s špinačo, jajci, gobami in avokadom ali skuta s češnjevim paradižnikom, kumarami, soljo in poprom.
‘Ključno je, da preprečite skoke sladkorja v krvi.Ko pride do takšnega skoka, so naši mitohondriji preobremenjeni in začnejo proizvajati kemikalije, imenovane prosti radikali, ki poškodujejo naše celice, mutirajo DNK, povzročajo oksidativni stres in vnetja,’ – pojasnjuje strokovnjak.
Vendar pa ljubiteljem sladkarij ni treba stegovati rok.Strokovnjak ima zanje praktične nasvete.
‘Ni se nam treba popolnoma odpovedati sladkorju, naučimo se le, kdaj ga uživati, da bo najmanj škodoval našemu zdravju.Ne pozabimo, da moramo dan začeti s suhim okusom.Če imamo močno željo po sladkarijah, jih jejmo za sladico po slanem zajtrku, nikoli na začetku obroka,’ – zaključi Inchauspé.
